2. adventni teden

SVETA MARIJA

Devico Marijo iz Nazareta je Bog izbral, da bi postala mati Božjega Sina Jezusa Kristusa. Zato jo je vnaprej obvaroval izvirnega greha, ki ga nosimo vsi ljudje. Že od trenutka spočetja je bila obdarjena z Božjo milostjo.

Marija se je rodila Joahimu in Ani. Ko je bila stara tri leta, sta jo starša odpeljala v tempelj. Tam se je naučila moliti, brati in pisati ter vseh spretnosti, ki jih potrebuje dobra žena. Dobro je poznala Sveto pismo in je pričakovala Odrešenika.

Ko je odrasla, se je zaročila z Jožefom, tesarjem kraljevskega rodu. V času priprave na poroko je Bog posegel v njeno življenje na čudežen način. Po angelu Gabrielu ji je sporočil, da jo je izbral za Mater Odrešenika. Ko je privolila, je spočela od Svetega Duha in postala mama. Jožef je kmalu opazil, da je njegova nevesta noseča. Vzel je Marijo k sebi, da bi zaščitil njo, njeno devištvo in otroka.

Marija je rodila Jezusa v času popisovanja prebivalstva v Betlehemu. Tam so Jezusa najprej počastili pastirji, kasneje pa še modri z Vzhoda. Ko je kralj Herod izvedel za Odrešenika, je hotel Jezusa umoriti. Jožef je z Marijo in Jezusom zbežal v Egipt. Do Herodove smrti so živeli v tujini kot begunci, nato so se vrnili v domovino in se spet naselili v Nazaretu. Marija je živela običajno življenje matere in žene in je skrbno čuvala skrivnost, da je Jezus Božji Sin.

Ko je Jezus odrasel, je začel svoje javno delovanje. Prvi čudež je naredil na Marijino priprošnjo. Potem ga je Marija podpirala od daleč, z molitvijo.

Po treh letih javnega delovanja je Jezus za nas daroval svoje življenje na križu. Marija ga je ves čas trpljenja spremljala, z ranjenim srcem stala ob križu in čutila z njim. V trenutku njegove smrti je na Jezusovo besedo sprejela učenca Janeza in vse ljudi za svoje otroke. Ko so Jezusa položili v grob, je trdno verovala v njegovo vstajenje. In ko je vstal od mrtvih, je skupaj z apostoli prosila za dar Svetega Duha. Na binkoštni praznik so ga vsi prejeli in apostoli so začeli svoje poslanstvo. Marija je nato živela pri apostolu Janezu.

Ko je končala svoje zemeljsko življenje, jo je Bog z dušo in telesom vzel v nebesa. Zdaj je vedno z nami kot najbolj ljubeča in skrbna Mati. Na nekaterih krajih po svetu (Lurd, Fatima …) se je tudi prikazovala in je dajala jasna naročila za vse ljudi. Tako nam želi pomagati, da bi spoznali Božjo ljubezen in živeli sveto. Želi, da bi vsi prišli k njej v nebesa in bili tam z njo srečni pri Bogu Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.

BESEDA STARŠEM

Po tednu, ki so ga otroci preživeli v nestrpnem pričakovanju Miklavža in njegovih daril, se njim in nam prileže teden tihote in umirjenosti. To nam prinaša praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije.

Izraz “brezmadežno spočetje” oz. “brezmadežna” pomeni, da je bila Marija že od spočetja polna posvečujoče milosti. Bila je obvarovana madeža izvirnega greha – greha, ki sta ga naredila prva človeka, Adam in Eva. Ker je bila v Božji zamisli izbrana za Jezusovo mamo, jo je Bog vnaprej odel s svojo milostjo. Vse to se je zgodilo že takrat, ko sta jo spočela njena starša sv. Joahim in sv. Ana, ko je bila v maminem trebuhu.

Marijo imenujemo tudi nova Eva, ker je Bogu zaupala, za razliko od prve Eve, ki Boga ni ubogala in je skupaj z Adamom jedla sad od drevesa, od katerega ne bi smela.

Morda se babice in dedki še spominjajo, kako so ob adventnih večerih po mnogih župnijah nosili Marijino podobo od hiše do hiše. Odprli so ji vrata in jo sprejeli v svoj dom. Odprli so ji srce in jo vzeli za svojo. V pesmi in molitvi so skupaj z Brezmadežno čakali na Jezusov prihod. Čeprav je marsikje ta lepi običaj zatonil v pozabo, čutimo, da je Marija svetla zvezda adventa. Marsikdo ji v tem času pripravi poseben oltarček. Nedolžna srčeca otrok čutijo, kako jih privlačita Marijina skromnost in molk. Jezusa čaka – prav tako kot mi. Ona nam ga bo prinesla.

Včasih nam bleščeče prireditve in kričeče reklame zameglijo pogled, da ne opazimo tihe Žene, zazrte v sveto skrivnost pod srcem. Ko boste zvečer prižgali svečko na adventnem vencu, se spomnite starodavne božične pesmi:

Nocoj je ena sveta noč,
Marija hodi mimo koč;
kdor ni doma, naj gre domov,
Marija nosi blagoslov.

Privoščimo si trenutke miru pred njeno podobo ob adventnem venčku. Tam naj vam in nam prinese svoj blagoslov – JEZUSA.

MOLITEV OB ADVENTNEM VENCU

Pesem: Druga svečka zagorela.

Vsi se pokrižamo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Voditelj: Marija in sveti Jožef potujeta v Betlehem. Skupaj z njima pričakujemo rojstvo malega Jezusa. Prosimo ju, naj nam pomagata, da bomo odprli svoja srca in hrepeneli po Jezuščku z ljubeznijo in veseljem kakor onadva.

Nekdo prebere odlomek iz Svetega pisma (glej adventni koledar).

Molimo desetko rožnega venca:
Oče naš …
Zdrava, Marija … (10×)
Slava Očetu …

Pesem: Jezusa čakam.

Molitev k zavetnici tedna:
O Gospa moja, o Mati moja,
tebi se vsega darujem.
In da se ti vdanega izkažem,
ti danes posvetim
svoje oči, svoja ušesa,
svoja usta, svoje srce,
sebe popolnoma vsega.
Ker sem torej tvoj, o dobra Mati,
varuj me, brani me
kakor svojo last in posest. Amen.

Ali:
O Marija brezmadežna!
Tvoje srce je moj domek.
Tvoj plašč je moj ščit.
Tvoje naročje je moja posteljica.
Tvoje mleko je moja južina.
Tvoj zlati Otrok
je moj Bratec in Bog.
Čuvaj me in ljubi me,
ker sem tvoje detece. Amen.

Pesem: Marija, ti si naša ali O Marija, moja Mati ali Ti si, ti, Marija.

O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.

V imenu Očeta …

ZAPRI VSE
Marija, ti si naša

Starost: 5 leta in več

s. Ivica Oblak FMA

O Marija, moja Mati

Starost: 6 let in več

Janez Bitenc in Nataša Konc Lorenzutti

Janez Bitenc

 

 

Ti si, ti, Marija

Starost: 4 leta in več

A. Kambič

ZAPRI VSE

ADVENTNI KOLEDAR

Marija je vsak dar sprejela od Boga z veliko hvaležnostjo. Znana je njena pesem: Moja duša poveličuje Gospoda, v kateri se zahvaljuje Bogu. V družini se bomo drug drugemu iskreno in spoštljivo zahvalili za drobne usluge: za kosilo, oprano perilo, prevoz, pomoč … Pri večerni molitvi ob adventnem vencu bomo Bogu povedali, za kaj vse smo mu hvaležni.

Napoved Jezusovega rojstva (Lk 1,26–38)

V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: “Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!” Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: “Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.” Marija pa je rekla angelu: “Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?” Angel ji je odgovoril: “Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.” Marija pa je rekla: “Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!” In angel je šel od nje.

Marija obišče Elizabeto (Lk 1,39–49.56)

Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: “Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!” In Marija je rekla: “Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto.” Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.

Jezusovo rojstvo (Lk 2,1.4–8.16–19)

Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora.

V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu.

Jezusa darujejo v templju (Lk 2,22–35)

Ko so se dopolnili dnevi Marijinega očiščevanja po Mojzesovi postavi, so Jezusa prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda, kakor je zapisano v Gospodovi postavi: Vsak moški prvorojenec naj se imenuje svet Gospodu, in da bi žrtvovali, kakor je rečeno v Gospodovi postavi: dve grlici ali dva golobčka. Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija. V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel: “Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev, ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev: luč v razodetje poganom in slavo Izraela, tvojega ljudstva.” Njegova oče in mati sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: “Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.”

Svatba v galilejski Kani (Jn 2,1–12)

Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: “Vina nimajo.” In Jezus ji je dejal: “Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.” Njegova mati je rekla strežnikom: “Kar koli vam reče, storite.” Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. Jezus jim je rekel: “Napolnite vrče z vodo!” In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: “Zajemite zdaj in nesite starešini!” In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina in mu rekel: “Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.” Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj. Potem je šel dol v Kafarnáum in z njim njegova mati, njegovi bratje in njegovi učenci; in tam so ostali nekaj dni.

Jezus na križu nam izroči Marijo (Jn 19,16b–18.25–27)

Vzeli so torej Jezusa. Nesel si je križ in šel ven proti kraju, imenovanemu Kraj lobanje, po hebrejsko Golgota. Tam so ga križali in z njim vred dva druga, na vsaki strani enega, v sredi pa Jezusa. Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: “Žena, glej, tvoj sin!” Potem je rekel učencu: “Glej, tvoja mati!” In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.

Marija zbira apostole k molitvi (Apd 1,8–9.12–2,4)

Jezus jim je rekel: “Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.” Po teh besedah se je vzdignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Tedaj so se z gore, ki se imenuje Oljska in je sobotni dan hodá oddaljena od mesta, vrnili v Jeruzalem. Ko so prišli v mesto, so stopili v gornje prostore hiše, kjer so se zadrževali: Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomej in Matej, Alfejev sin Jakob in Simon Gorečnik ter Jakobov sin Juda. Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati.

Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.

SKUPAJ VESELO PRIČAKUJEMO

RECEPT: Jabolčna čežana

POTREBUJEMO:

  • jabolka
  • mleti cimet
  • sladkor
  • voda

POSTOPEK:

Jabolka operite in olupite. Narežite jih na krhlje in izdolbite pečke. Dajte jih v primerno velik lonec in jih prekrijte z vodo. Vode naj bo toliko, da so jabolka prekrita. Dodajte malo mletega cimeta in sladkajte po želji. Cimeta naj ne bo preveč. Ko so jabolka kuhana, jih zmiksajte s paličnim mešalnikom.

Dober tek!

RECEPT: Božični piškoti

POTREBUJEMO:

  • 1 kg moke
  • 4 jajca
  • 25 dag sladkorja
  • 1 margarina
  • 1 vanilin sladkor
  • 1 prašek za pecivo
  • 1 žlico ruma
  • naribana limonina lupina

POSTOPEK:

Vse sestavine zamesimo v gladko testo. Če je testo pretrdo, lahko dodamo žlico kisle smetane. Testo razvaljamo na poljubno debelino (med pečenjem piškoti nekoliko narastejo!) in iz njega izrežemo poljubne oblike (angelčke, zvezdice, lunice, smrečice …). Če bomo piškote obesili na božično drevo, naredimo luknjice. Piškote do božiča shranimo v primerno posodo.

IGRA: Gibalna minuta

Razgibajmo naše telo:

  1. Noge so v razkoraku. Priklonimo se do tal. Pobiramo jabolka s tal.
  2. Zravnamo se. Trgamo jabolka z vej.
  3. Počepnemo in v počepu pobiramo jabolka.

Vaje delamo izmenjaje.

DELAVNICA: Marijino drevo

Odprite rdeče Sveto pismo s slikami (ali kakršnokoli drugo Sveto pismo za otroke). Takoj na začetku po zgodbi o nastanku sveta boste našli sliko Adama in Eve ob drevesu spoznanja dobrega in hudega. Oglejte si jo in jo opišite (Adam, Eva, jabolko …).

Da bi se veselili Marijine vere, zaupanja in pokorščine, naredite drevo nove Eve – Marijino drevo. Zunaj poiščite golo vejo ali vejo zimzelenega drevesa in jo postavite v vazo. Iz rdečega papirja izrežite več jabolk. Naredite iz njih obeske za drevo. V družini skupaj razmislite o značilnostih, ki jih občudujete pri Mariji. Na vsako papirnato jabolko napišite po eno značilnost. Jabolka otrok obesi na veje. Drevo postavite ob adventni venček.

DELAVNICA: Marijin oltarček

Ob adventnem vencu ali na drugem primernem mestu pripravite prostor za Marijino podobo. Lahko uporabite Marijino sliko ali podobico. Za podstavek poiščite izpraznjeno embalažo od pudinga ali jogurta. Lonček poveznite z odprtino navzdol. V dno lončka zarežite primerno veliko zarezo. Zataknite spodnji del podobice v zarezo, da zgleda kot stoječa slika (nič za to, če gleda čez rob). Podstavek lepo okrasite.

DELAVNICA: Prerokbe

Starši vsako prerokbo o Mariji napišete na svoj lep list papirja.

 

Napoved odrešenikove matere (Iz 7,14)

Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.

Žena, obdana s soncem (Raz 12,1)

Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd.

 

Otrokom preberete obe prerokbi in se ob njih pogovarjate. Otrok naj si eno izbere in jo okrasi s poljubno tehniko (risanje, slikanje, vzorci, frotage, nalepke, trganka …). Izdelek postavite k adventnemu venčku ali na Marijin oltarček. Pri večerni molitvi lahko prerokbo ponovno preberete.

DELAVNICA: Pobarvanka

 

DELAVNICA: Delovni list

Poišči pravo senco.