Hecna voda

Tema: Poskusi z vodo

Otrokom je potrebno v predšolskem obdobju približati okolje v katerem živimo, procese in pojave, ki v njem potekajo na čim bolj razumljiv način. Zato je izbranih in v skupini Ovčke izvedenih nekaj zanimivih poskusov z vodo in drugimi snovmi, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju.

Cilji iz Kurikula:

• Otrok spoznava in odkriva, kako se snovi mešajo med seboj.
• Otrok spoznava in odkriva lastnosti vode, drugih tekočin, drugih snovi in zmesi ter jih med seboj primerja.
• Otrok razvija predstavo o tem, kdaj se je kaj zgodilo in o zaporedju dogodkov.

***Poskusi, ki jih izvajate doma, naj potekajo ob pomoči in prisotnosti staršev.***

 1. Tornado v steklenem kozarcu

Potrebujemo:

• kozarec s pokrovom
• toplo vodo
• detergent za pomivanje posode

Priprava:

1. V kozarec skoraj do vrha napolnite s toplo vodo.
2. V vodo vlijte malo detergenta.
3. Kozarec tesno zaprite s pokrovom.
4. Kozarec s tekočino močno pretresite.
5. Kozarec postavite na ravno površino in opazujte nastanek tornada.
6. Za vsak nov poskus morate postopek ponoviti v celoti.

2. Mehurčkologija (poskusi ob prisotnosti staršev)

Potrebujemo:

• posodo
• vodo
• slamico
• sladkor
• detergent

Prvi poskus: Pihanje mehurčkov v navadni vodi

**Lahko sodelujejo otroci vseh starosti.

V posodo nalijemo vodo in pihamo s slamico. Opazujemo, kaj se dogaja z vodo.

Drugi poskus: Pihanje mehurčkov v milnici

**Sodelujejo samo starejši otroci, ki že vedo pihati na slamico. Potrebna prisotnost staršev zaradi uporabe detergenta!

V posodo nalijemo vodo, dodamo detergent in pihamo s slamico. Opazujemo, kaj se dogaja.

Tretji poskus: Pihanje mehurčkov v milnici, ob dodatku sladkorja

**Sodelujejo starejši otroci, ki že vedo pihati na slamico. Potrebna prisotnost staršev zaradi uporabe detergenta!

**Mlajši otroci lahko sodelujejo s tem, da z rokami pokajo nastale mehurčke. Pazimo, da ne ližejo dlani.

V posodo nalijemo vodo, dodamo detergent in začnemo pihati s slamico. Dodamo malce sladkorja. Pihamo in opazujemo, kaj se dogaja. Pozorni smo, da nam mehurčki ne uidejo z mize na tla.

***Ko smo napihali mehurčke na mizo, se lahko z rokami med njimi igramo, opazujemo v njih pisani svet nastalih barv, starejši otroci jih lahko nosijo med rokami, …

3. Kako so v flomastrih sestavljene barve (poskusi ob prisotnosti staršev)

Cilj: otroci odkrivajo, kako se barve med seboj mešajo (poskus lahko pomaga za lažje in prijetnejše učenje barv)

Potrebujemo:

– flomastri različnih barv (ne vodoodporni)

– bela papirnata brisača

– posoda z vodo

– posode z okroglim dnom

– kapalka (ali preprosta čajna žlička)

– škarje

Potek poizkusa:

• Papirnato brisačo izrežemo v obliko kroga, ki naj bo za 1,5 cm večji od okrogle posode, na kateri boste izvajali poskus.
• Na sredino kroga na isto mesto, z istim flomastrom večkrat zapored nanesemo piko, ki naj ne bo večja od 0,5 cm.
• Papirnato brisačo položimo na ustje posode z okroglim dnom, tako, da rob papirnate brisačke sega čez rob posode.
• V kapalko zajamemo vodo/na čajni žlički imamo le za kapljico vode.
• Na barvno piko s kapalko/čajno žličko kanemo eno kapljico vode in počakamo, da se vpije v papirnato brisačko. Opazujemo.
• Postopek počasi ponavljamo, vendar pazimo, da se vsaka kapljica sproti vpija v papir. Opazujemo.
• Poskus končamo, ko se barvne pike, ki smo jih naredili, ločijo na osnovne komponente barv in se vidno razlezejo po papirnati brisački.

Kaj se je zgodilo?

V flomastrih so barve sestavljene iz več barv. Barvila v flomastru se ločijo zaradi različne hitrosti topnosti v vodi. V bistvu gre za preprosto kromatografijo, ki zajema dve fazi, in sicer mobilno fazo in stacionarno fazo. V različnih fazah se različna barvila zadržujejo različno dolgo v posamezni fazi in se premikajo z različno hitrostjo. V našem primeru je bila mobilna faza (potujoča faza) voda, stacionarna faza (mirujoča faza) pa papir (papirnata brisačka). Tisto barvilo, ki se v vodi najboljše in najhitreje topi, na papirnati brisački prepotuje najdlje v enakem času (stran od narisane pike). Barvilo, ki se v vodi najslabše in najpočasneje topi, ostane na papirnati brisački bližje izhodiščni točki (narisani piki), ki smo jo naredili s flomastrom. Na podlagi afinitete med obema fazama ločimo barve iz flomastra.

Z mlajšimi otroci samo opazujemo, s starejšimi lahko vodimo tudi pogovor o barvah.

4. Napihnjen balon

Prvi poskus

Potrebujemo:

• 0,5 l plastenko
• 1,5 dcl jabolčnega kisa
• 1 zvrhano jedilno žlico soda bikarbone
• lijak
• balon

Priprava:

1. V plastenko vlijte kis.
2. V balon s pomočjo lijaka usujte zvrhano jedilno žlico sode bikarbone.
3. Balon nataknite na ustje plastenke tako, da ne usujete ven sode bikarbone.
4. Ko je balon nataknjen, ga dvignite pokonci, da se soda bikarbona usuje v plastenko.
5. Nato balon spustite, da prosto pade ob plastenki, vi pa ga z roko držite, da ob napihovanju ne zdrsne s plastenke.
6. Plastenko stresite. Držite balon na ustju plastenke.
7. Opazujte napihovanje balona.

**Na balon lahko pred poskusom narišemo obraz, ki ob napihovanju prikaže hecnega plinastega stvora.

Drugi poskus

Potrebujemo:

• 0,5 l plastenko
• 1 dcl vode
• 1 šumečo tableto (kakršnokoli)
• balon

Priprava:

1. V plastenko vlijte vodo.
2. V balon dajte šumečo tableto. Če vam bo cela prevelika, jo razlomite na pol.
3. Balon nataknite na ustje plastenke.
4. Ko je balon nataknjen, ga dvignite pokonci in tableto spustite v plastenko.
5. Balon spustite, da nataknjen prosto pade ob plastenki, vi pa ga z roko držite, da ob napihovanju ne zdrsne s plastenke.
6. Plastenko stresite. Držite balon na ustju plastenke.
7. Opazujte napihovanje balona.

Kaj se je zgodilo?

Ko stresemo sodo bikarbono (jedilno sodo) v kis, nastane plin, ki napihne balon. Isto se zgodi, ko spustimo šumečo tableto v vodo.

Pripravila: Jožica Bagari