Pa je napočil težko pričakovan dan, ko smo se z bodočimi šolarji odpravili na letovanje. Na to smo se pripravljali kar nekaj časa. Dolga leta je bil naš kraj letovanja Bled. Ker je vmes posegel virus, ga dve leti nismo mogli organizirati, zato smo se ob sprostitvi ukrepov odločili, da izberemo bližnjo in bolj varno destinacijo. Imeli smo kar nekaj predlogov in prevladal je Veržej. Priprave so stekle, in tako smo se 25. maja podali na pot.
Otroci so prišli v vrtec, se poslovili od staršev, pozajtrkovali, se poslovili še od prijateljev iz vrtca in se odpravili proti železniški postaji, kjer nas je že čakal vlak. Vstopili smo, pomahali s. Joži in g. direktorju v slovo ter odpotovali proti Veržeju. Potovanje z vlakom je hitro minilo. Že je bilo treba izstopiti, kajti na postaji je pisalo VERŽEJ. Vzeli smo pot pod noge in se med polji odpravili proti središču Veržeja. Med potjo smo opazovali polja, prepoznavali poljščine, videli konje in veselo klepetali. Tako smo prispeli do Zavoda Marianum, kjer smo se nastanili v veeeeliiikooo sobo. Čakala nas je naloga, da si vsak izbere in pripravi posteljo za počitek, kar nam je šlo kar dobro od rok.
Nato smo šli do igrišča. Na razpolago smo imeli kar dve igrišči! Sledilo je slastno kosilo in ogled Babičevega mlina, ki pa zaradi prenove ni deloval. Ogledali smo si veliko mlinsko kolo in si predstavljali, kako ga poganja voda. Po poti nazaj smo se ustavili na nogometnem igrišču NK Veržej, se osvežili z vodo in odigrali pravo nogometno tekmo. In že je bil čas za večerjo in igro na igrišču, od koder pa nas je pregnala nevihta. Sledilo je tuširanje, pravljica in počitek. Prvi dan letovanja je minil, kot bi mignil.
Že je napočil drugi dan. Ko smo vstali, se uredili in obilno pozajtrkovali, smo se odpravili proti Krapju. Tam smo si ogledali čebelarski muzej, ki se ponaša s častitljivo starim čebelnjakom iz 19. stoletja, se poučili o življenju in delu čebel in imeli pokušino izdelkov iz medu. Pot smo nadaljevali proti kmetiji, kjer smo si ogledali krave, bike in teličke. Videli smo tudi veliko kmetijskih strojev, pa na zajčka seveda ne smemo pozabiti. Okušali smo tudi dobrote iz mleka in zobali češnje. Tisti dan so nas pa pričakovali še v Rokodelskem centru DUO, kjer nas je sprejela gospa Urša in nas popeljala v svet lončarstva. Vsak otrok si je iz gline izdelal obesek in na lončarskem vretenu še posodico. Otroci so bili zelo spretni, predvsem pa navdušeni. Obljubili so nam, da bomo lahko izdelke prevzeli, ko bodo njihove “zapekli”.
Napočil je zadnji dan. Sprehodili smo se do Križevec pri Ljutomeru, natančneje do Parka doživetij, kjer nas je čakalo polno izzivov v preizkušanju spretnosti. Potem pa je že prišel čas, da se vrnemo v Veržej, spakiramo prtljago, pojemo kosilo, se še malo poigramo na igrišču in počakamo na starše.
Otroci in vzgojiteljice smo se polni lepih vtisov odpravili proti domu. In če nas kdo vpraša: “Kako je bilo?” “Super, lepo!”
Liljana Obal Zrnko
