Za nami je še eno letovanje malih šolarjev v Veržeju. Letos se ga je udeležilo 12 otrok: 5 iz enote Tišina in 7 iz enote v Murski Soboti.
V sredo smo se zbrali v vrtcu v Murski Soboti, opremljeni s kovčki in nahrbtniki, kot se za popotnike spodobi. Otroci so pozajtrkovali skupaj z mlajšimi prijatelji in prisluhnili šmarnični zgodbi, potem pa smo se počasi odpravili proti železniški postaji, od koder nas je vlak odpeljal do Veržeja. Nato smo se peš med polji odpravili do Zavoda Marianum, ki je za čas letovanja postal naš dom.
Ko smo prispeli na cilj, nas je že čakala prtljaga, ki nam jo je tja pripeljal gospod direktor. Sledila je nastanitev po sobah in postiljanje postelj, še prej pa seveda dogovor, na kateri postelji bo kdo spal. Nadstropne postelje so bile vsekakor zanimive! Razdelili smo se tako, da je vsaka vzgojiteljica imela pri sebi 4 otroke. Ko smo se nastanili, smo pojedli kosilo, potem pa se igrali razne igre in si ogledali zanimiv filmček o tem, kaj vse lahko vidimo in počnemo v okolici.
Počakali smo, da je nehalo deževati, kar ni dolgo trajalo. Nato smo se odpravili proti mlinu na Muri, kjer so bile še vedno vidne sledi poplav. Ogledali smo si zunanji del mlina z mlinskim kolesom ter se nazaj grede ustavili na nogometnem igrišču, kjer so si otroci dali duška ob brcanju žoge in iskanju zaklada. Na poti nazaj smo se posladkali še s sladoledom. Nato smo se uredili in povečerjali ter se udeležili svete maše in tako počastili praznik Marije Pomočnice. V cerkvi sta nas pričakali vzgojiteljica Marjeta in njena hčerka Petra, ki sta petje naših otrok spremljali s kitaro in klavirjem. Ker smo ta dan veliko doživeli, smo bili temu primerno tudi utrujeni. Otroci so kar hitro zlezli pod odeje, prisluhnili še pravljici in sladko zaspali, da bi si nabrali moči za naslednji dan.
Drugi dan letovanja smo po šmarnicah in jutranji molitvi ter obilnem zajtrku vzeli pot pod noge in šli do Krapja, kjer smo si ogledali čebelarski muzej Tigeli. Videli smo čudovit star čebelnjak, čebelarsko opremo, čebelarja in seveda mnogo čebelic, ki so na okoliških cvetlicah nabirale med. Gospa nam je veliko povedala o življenju in delu čebel. Pokusili smo veliko vrst medu in se posladkali z medenjaki. Pot nazaj nas je spet vodila med polji in je ob prijetnem klepetu hitro minila. Tako smo opravili še en pohod za športni program Mali sonček.
Energijo smo si povrnili z okusnim kosilom, nato pa nas je že čakala nova naloga. Odšli smo do Rokodelskega centra Duo, kjer sta nas gospe Urša in Tatjana najprej odpeljali na travnik, kjer si je vsak nabral nekaj cvetlic in travic. Seveda nas je zanimalo, čemu nam bodo. Prav kmalu smo izvedeli! V lončarski delavnici je vsak dobil sploščen kos gline, kamor je v obliki šopka položil rože in travo in vse skupaj potlačil z lesenim valjarjem, da je nastal čudovit odtis. Zelo smo se vživeli v to ustvarjanje. Gospa Urša nam je obljubila, da bomo svoje male umetnine tudi dobili, ko jih bodo še zapekli.
In kaj smo še počeli? Imenitno smo se zabavali na kar dveh igriščih, ki sta otrokom nudili veliko možnosti za igro.
Pa je napočil že zadnji dan letovanja. Ta dan je bil rezerviran za motorični park v Križevcih, kjer so otroci lahko preizkusili svoje spretnosti še na drugačen način. Ob vrnitvi iz Križevec smo pojedli še naš zadnji obrok in se odpravili na ogled kmetije Seršen, kjer nas je pričakala prijazna gospodinja in nam pokazala krave, teličke, bike, pujske, konje. Največ zanimanja so pritegnili seveda konji kasači, ki jih uporabljajo za dirke. Pa seveda tudi mucki, kuža in zajček niso manjkali.
Vrnili smo se na igrišče, kjer smo ob sproščeni igri počakali na starše. Snidenje je bilo sladko, tem za pogovor pa veliko.
In tako je letovanje, polno nepozabnih vtisov, zaključila še ena generacija malih šolarjev.
Liljana Obal Zrnko
