Delitve med kristjani nasprotujejo Božji volji, so v spotiko svetu in škodujejo oznanjevanju evangelija. Premaga jih lahko samo moč molitve, v katero zaupamo.

Molitev za edinost ni nekaj osamljenega, ampak je pridružitev Jezusovi molitvi v dvorani zadnje večerje. V tem sta njena posebna odličnost in lepota. Ne molimo sami, ampak svoj šibki glas pridružimo glasu Božjega Sina in njegovi prošnji, ki jo bo Oče ob svojem času uslišal. Jezus je molil, da bi bili vsi njegovi učenci eno, »da bo svet veroval« v Sina in prek njega v Očeta.

V molitvi doživljamo, da edinost ne more biti zgolj sad človeških naporov, ampak je vedno delo Svetega Duha. Edinosti ne moremo »ustvariti«, »izdelati« ali »organizirati«. Lahko jo samo sprejmemo kot dar Duha, ko smo notranje dovolj pripravljeni za to.

(Vir: Katoliška cerkev v Sloveniji)