Vsak dan smo lahko priča čudovitim barvam, ki nam jih prinaša jesen.
V skupini smo se odločili izdelati “velika drevesa”. Uporabili smo tehniko kaširanja na balon, za debla pa vzeli velike tulce.
Vsak dan veliko časa preživimo zunaj na igrišču vrtca ali na sprehodih.
Redno spremljamo tudi vremensko napoved. V ta namen smo si omislili poseben televizijski sprejemnik, kjer nam napovedovalka vsak dan pove, kakšno bo vreme.
Spregovorili smo o značilnostih gozda in se odločili, da si ga bomo ogledali. V okviru športnega programa Mali sonček smo se v petek podali na pohod proti rekreacijskemu parku Fazanerija, kjer je nam najbližji gozd. Ker smo prebrali pravljico o škratu, ki živi v gozdu, smo se začeli spraševati, ali ga bomo tudi mi srečali. Pa smo ga, če verjamete ali ne! Pravega, pravcatega škrata! Ko smo prišli v gozd, je kukal izza drevesa. Plaho se nam je približal, povedal, kje je njegov dom in s čim se v gozdu prehranjuje. Nato se je z nami sprehodil po gozdu in pomagal otrokom pri prepoznavanju dreves. Kmalu pa je prišel čas slovesa, kajti čakala nas je pot nazaj v vrtec, kamor smo se vrnili zadovoljni in polni novih vtisov. Razprave o škratu pa so potekale še ves popoldan. Ena deklica je bila mnenja: “Tou je bil človik.” Fantek ji je pa odgovoril: “Nej! Reden je bil.” Vas zanima, katera trditev je prevladala? Ta, da je bil pravi škrat.
Liljana Obal Zrnko
