Otroci in vzgojiteljice smo se na največji krščanski praznik pripravljali skozi ves postni čas. Prebirali smo Jezusove prilike, imeli križev pot v naravi, prepevali postne pesmi, spoznavali žalostni del rožnega venca. Jezusa smo na cvetno nedeljo pozdravili z oljčnimi vejicami, naredili špalir in na tla pogrnili oblačila kakor prebivalci Jeruzalema ter mu vzklikali: “Hozana, pozdravljen naš Kralj!”
Na veliki četrtek smo se ob lomljenju kruha in umivanju nog spominjali zadnje večerje. Prav vsi smo bili povabljeni na Jezusovo zadnjo večerjo. Še bolj smo se povezali kot ena družina. Vse to smo doživeli v tišini in poltemi, kakor učenci tistega časa.
Petek je bil ogrnjen v žalost, ker je Jezus ravno ta dan umrl za nas na križu. Dopoldan smo počastili križ, si ogledali cerkev, v kateri ni bilo rož, v kropilnikih ni bilo blagoslovljene vode, ne prta na oltarni mizi, tabernakelj je bil odprt in na stranskem oltarju je svetila rdeča lučka, ki je pomenila, da je Jezus tam, v ječi. Popoldne so se nam starši v cerkvi pridružili na križevem potu, ki je bil pripravljen za otroke.
Na veliko soboto smo nesli k blagoslovu velikonočna jedila. Vrtec Lavra je imel svoj “žegen” in molitev pri Božjem grobu.
V torek, ko smo zopet prišli v vrtec, nas je pričakala velikonočna dekoracija in na mizi “žegen”. Najprej smo imeli skupen uvod, potem je sledil zajtrk.
Oznanjajmo veselo novico in pojmo ALELUJA!
