Pomen bralne kulture za otrokov razvoj

14. 03. 2018

V torek, 13. marca 2018, smo v okviru pedagoškega sestanka v vrtec povabili pravljičarko, gospo Vesno Radovanovič, iz Študijske in pokrajinske knjižnice Murska Sobota.

Ker se nam je zdela tematika zelo aktualna, smo zraven povabili še starše.

Gospa Vesna je po uvodni predstavitvi ravnateljice vrtca, svoje predavanje pričela s pravljico za odrasle, ki nas je popeljala v svet domišljije.

V nadaljevanju nam je povedala o pomenu branja v predšolskem obdobju in motečih dejavnikih, ki starše odvračajo od tega, da bi večkrat segli po knjigi in otroku kaj prebrali. Zaradi današnjega ritma in časa, ki ga je vse manj, so klasično branje knjig izpodrinili sodobni mediji kot so televizija, računalnik, pametni telefon. Le ti pa otroku v predšolskem obdobju bolj škodujejo kot koristijo.

Ga. Vesna nam je povedala, da pa se vendarle ni potrebno vedno izgovarjati na pomanjkanje časa, kajti že deset minut branja dnevno je otroku dovolj. Tudi če imamo občutek, da nas otrok ne posluša, mu berimo, a k poslušanju ga nikar ne silimo. Slej ko prej ga bo zgodba pritegnila.

Zelo pomembno je, da potešimo otrokovo radovednost. ZAKAJ? Na knjižnih policah poiščemo ustrezno pravljico ali pa si jo enostavno izmislimo, potem pa posežemo še po otroški strokovni literaturi.

Knjižne police nam ponujajo pestro izbiro knjig (slikanic), primernih za različne življenjske priložnosti, tudi o času, ki je največja težava zaposlenih staršev (Kdo ima čas za medvedka, Kje prebiva čas, Pravljice za utrujene starše,…)

V roke pa lahko vzamemo tudi malo zajetnejšo knjigo in jo beremo po odlomkih. In nikar ne pozabimo na pesmice, ki prav tako dobro denejo otroški domišljiji.

Da bo pripovedovanje pravljice še bolj zanimivo, ga lahko popestrimo z različnimi zvočnimi efekti (regljanje žab, blisk, dež, grom,…) ali z lutko.

Pravljičarka pa nas je opozorila tudi na manj kvalitetno otroško literaturo, ki se je vsebinsko preveč oddaljila od izvirnika.

Branje otroku omogoča vzročno – posledične povezave, kar kasneje zelo pozitivno vpliva na obdobje, ko pride otrok v šolo, kjer lažje sledi navodilom in jih zna tudi upoštevati.

Otrok ob knjigi razvija govor in domišljijo, ki otroka pripelje do spoznanj, lažje obvladuje vsakdanje težave in veliko pripomore k njegovi razgledanosti.

 

Dobre temelje za branje je potrebno ustvariti v obdobju od 4 – 9 let. To obdobje je zelo pomembno, da se izognemo kasnejši funkcionalni nepismenosti (zna prebrati a ne razume).

Zato naj velja: Vzemimo čim pogosteje v roke knjigo! Ne iščimo izgovorov:”Nimam časa.” Tudi deset minut je dovolj…

In verjemimo temu, kar je rekel A. Einstein: “ČE ŽELITE, DA BI BILI VAŠI OTROCI PAMETNI, JIM BERITE PRAVLJICE. ČE ŽELITE, DA BI BILI ŠE PAMETNEJŠI, JIM BERITE ŠE VEČ PRAVLJIC.”

Nekaj utrinkov si lahko pogledate tukaj.

Liljana